Nikoli sam

Prostovoljstvo

Prostovoljsko delo

Naše društvo je vključeno v mrežo prostovoljskih orgnizacij “Prostovoljstvo.org, kar ponazarja tudi logotip na naši spletni strani.

To področje je urejeno v Zakonu o prostovoljstvu (ZProst), ki je dostopen na sledeči povezavi Zakon o prostovoljstvu

Ostali zakoni in predpisi:
Pravilnik o področjih prostovoljskega dela in vpisniku
Etični kodeks organiziranega prostovoljstva
Dostop do vseh predpisov

Obrazec: Klikni na naslednjo povezavo – Dogovor o prostovoljskem delu

Te zanima delo prostovoljca? Preberi spodnjo vsebino in naše aktivnosti ter se nam pridruži – svoje želje in pričakovanja nam lahko pošlješ nam preko spletnega obrazca

Tudi naše društvo tako uvaja nov sistem evidentiranja prostovoljskega dela članov društva in/ali drugih, ki želijo v ovkiru društva opravljati katero izmed oblik prostovoljskega dela. S prostovoljko/prostovoljcem sklenemo pisni ali ustni dogovor o prostovoljskem delu, o vsakem prostovoljcu/prostovoljki pa za tekoče leto vodimo Dnevnik prostovoljskega dela, ki vsebuje mesečno poročilo o opravljenih aktivnostih in navedbo števila ur dela.

Za ogled Dogovora o prostovoljskem delu, klikni na sledečo povezavo – Dogovor o prostovoljskem delu. V nadaljevanju smo umestili nekaj osnovnih pojmov, več pa si lahko ogledate na gornjih povezavah do posameznega predpisa.

Kaj je prostovoljstvo?
1) Prostovoljstvo je družbeno koristna brezplačna aktivnost posameznikov, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe.
2) Prostovoljstvo krepi medsebojno solidarnost ljudi, spodbuja razvoj človeških zmožnosti in vseživljenjskega učenja, zagotavlja družbeno povezanost in sodelovanje pri reševanju problemov posameznikov in družbe.

Kaj je prostovoljsko delo?
(1) Prostovoljsko delo je delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase, opravlja v dobro drugih ali v splošno korist.
(2) Za prostovoljsko delo se ne šteje brezplačno opravljanje dela:
za katero je pogoj ali se prejme plačilo, druga premoženjska korist, oprostitev materialne obveznosti ali nagrada,
ki je namenjeno zadovoljevanju zgolj osebnih interesov članov v članski organizaciji in ni v splošno družbeno korist,
za katero je glede na naravo dela potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi,
če obveznost opravljanja temelji na pravnem poslu, ki ga ne določa ta zakon, ali pa ga je ena oseba dolžna izvajati za drugo fizično ali pravno osebo na temelju zakona ali drugega predpisa ali na podlagi sodne odločbe,
ki je običajno v sorodstvenih ali prijateljskih odnosih,
z namenom strokovnega usposabljanja brez sklenitve pogodbe o zaposlitvi (volontersko pripravništvo) v skladu zakonom, ki ureja delovna razmerja ali drugim zakonom.
Kdo je prostovoljec ali prostovoljka?
(1) Posameznik, ki opravlja prostovoljsko delo, je prostovoljec ali prostovoljka (v nadaljnjem besedilu: prostovoljec).
(2) Prostovoljec je lahko vsakdo, razen v primerih, ki jih določa ta zakon.

Kaj je organizirano prostovoljstvo?
(1) Organizirano prostovoljstvo je prostovoljsko delo, ki se skladno z določbami tega zakona opravlja v okviru prostovoljskih organizacij, kot jih opredeljuje prvi odstavek 9. člena tega zakona in ga posameznik izvaja redno in najmanj 24 ur letno.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko na podlagi posebnih prostovoljskih programov, ki pomenijo dopolnitev rednega programa javne službe, in na podlagi sklenjenega dogovora iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, organizirano prostovoljstvo izvaja tudi v osebah javnega prava ali osebah zasebnega prava, ki so za opravljanje storitev javne službe pridobile koncesijo, in katerih delovanje je z drugim zakonom opredeljeno kot nepridobitno. Posebni prostovoljski programi lahko pomenijo le dopolnitev redne dejavnosti izvajalca javne službe in ne smejo posegati vanjo in v njene obveznosti, določene z drugim predpisom ali koncesijsko pogodbo. Posebni prostovoljski programi se določijo z notranjim aktom izvajalca javne službe. Pri izvajanju programa imajo izvajalci javne službe, v obsegu prevzetih obveznosti z dogovorom, pravice in obveznosti prostovoljskih organizacij v okviru katerih se izvaja organizirano prostovoljstvo.

Kaj je prostovoljska služba?
Prostovoljska služba je organizirano prostovoljstvo, ki ga prostovoljec opravlja v obsegu najmanj 20 ur tedensko in v časovnem obdobju, ki traja najmanj šest mesecev brez presledka.

PRAVILNIK O PODROČJIH PROSTOVOLJSKEGA DELA

Kaj je Evidenčni list prostovoljca in opravljenega prostovoljskega dela?
Prostovoljska organizacija vodi evidenco prostovoljcev in prostovoljskega dela tako, da za vsakega prostovoljca vzpostavi in vodi evidenčni list prostovoljca in opravljenega prostovoljskega dela, ki vsebuje podatke iz drugega odstavka 23. člena Zakona o prostovoljstvu (Uradni list RS, št. 10/11 in 16/11 – popr., v nadaljnjem besedilu: zakon).

Kaj se šteje za spretnosti in znanja?

Spretnosti in znanja iz desete alineje drugega odstavka 23. člena zakona lahko prostovoljec pridobi z usposabljanjem za prostovoljsko delo s strokovno pomočjo in podporo mentorja, z udeležbo na organiziranih seminarjih ali delavnicah ter drugih vrstah strokovnega usposabljanja oziroma z opravljanjem prostovoljskega dela.

Katera so področja prostovoljskega dela?

Področja prostovoljskega dela iz sedmega odstavka 23. člena zakona so:
– civilna zaščita in reševanje;
– človekove pravice in civilne svoboščine;
– varstvo okolja in ohranjanje narave;
– kultura in umetnost;
– socialna dejavnost;
– rekreacija;
– turizem;
– vzgoja in izobraževanje;
– zdravje in
– človek, narava in družbene vrednote.